Predelujete les? Na voljo imate zanimiv razpis

Slovenski regionalni razvojni sklad Ribnica vabi k prijavam na zanimiv razpis. Z njim bo sklad dodelil posojila vlagateljem, ki se ukvarjajo z dejavnostjo obdelave oz. predelave lesa, proizvodnjo produktov iz lesnih materialov, hkrati pa bodo investirali v osnovna sredstva na tem področju.

Glavni cilj sklada se skriva v spodbujanju razvoja lesno predelovalne industrije v Sloveniji, ki velja za eno najbogateje posejanih z gozdovi in naravnim bogastvom – lesom. Ciljajo predvsem na začetne investicije, kot je na primer postavitev novih poslovnih enot, širitev že obstoječih enot, uvedbo novih produktov ali storitev, ki dotlej še niso obstajale, pa tudi večje spremembe v dosedanjem poslovanju.

Prijavite se lahko podjetniki, ki imate veliko, srednje veliko, malo ali mikro podjetje (glede na število zaposlenih), ne glede na to, ali gre za gospodarsko družbo, podjetnike z s.p.-ji, zadruge…

Sklad bo prijave sprejemal še do slab mesec dni, natančneje do 12. septembra 2015 v prvem krogu, ter do 12. novembra 2015 v drugem krogu. Več informacij lahko pridobite v uradnih urah v Sektorju za izvajanje spodbud na številki: (01) 836-19-53. Če želite razpisno dokumentacijo, jo najdete na uradni spletni strani sklada: www.regionalnisklad.si/podjetnistvo ali pa osebno na sedežu sklada.

Zakaj bi podjetje odkupilo zapadle terjatve?

Zakaj bi podjetje odkupilo zapadle terjatve?

Dobrih razlogov zakaj bi se podjetje odločilo za prodajo zapadlih terjatev je veliko. Prvi razlog je skoraj takojšnje plačilo. Drugi razlog je izničenje tveganja neplačila, ki bi ga še vedno imelo, če terjatev ne bi prodalo. Tretji razlog je prihranek dodatnih stroškov in časa za ukvarjanje s stranko, ki ni v pravem roku plačalo računa.

To pa niso vsi razlogi, ampak bi jih lahko naštevali še in še. Se pa verjetno nekdo sprašuje, če se nekomu splača prodati svoje zapadle terjatve, zakaj se jih drugemu splača odkupiti? Na to vprašanje boste dobili odgovor tukaj.

Zakaj bi podjetje kupilo dolg?

Naj najprej poudarimo, da podjetje, ki odkupuje terjatve, ni katerokoli podjetje, ampak so v njem zaposleni strokovnjaki na tem področju. To niso osebe, ki bi dolgove kupovali kar tako, ampak ker tako lahko zaslužijo. Za vsako terjatev, ki jo kupijo, namreč plačajo nekoliko manjši delež denarja, od njene dejanske vrednosti. Ta razlika se kaže v končnem zaslužku.

Naslednje vprašanje bi e gotovo glasilo: “Že, toda če se prvo podjetje znebi tveganja za neplačilo, ga drugo podjetje prevzame. Če dolžnik prvemu podjetju noče poravnati dolga, zakaj bi ga drugemu?

Odgovor na to vprašanje je zopet: Ker so v podjetju, ki se ukvarjajo z odkupom, zaposleni strokovnjaki na tem področju. Oni najboljše poznajo zakonodajo ter imajo največ izkušenj s pristopom do dolžnikov. Za vsakega dolžnika poiščejo optimalne pristope in skušajo skupaj najti rešitev za poplačilo dolgov. Ker vejo, kako se stvari streže se verjetnost za neplačilo močno zmanjša. Če ima podjetje, ki se ne ukvarja z dolžnikom, verjetnost, da dobi poplačane dolgove pod 50%, se ta verjetnost pri podjetju, ki se ukvarja s terjatvami poveča na 90%. Številke so izmišljene, vendar dobro prikazujejo, zakaj se prvemu podjetju splača prodati, drugemu podjetju pa kupiti terjatve.

Poleg tega, da se to splača prvemu in drugemu podjetju, pa se take storitve pozitivno poznajo tudi v celotnem gospodarstvu, saj se zaradi tega skupno število dolžnikov v državi zmanjša.

Podjetniški portali vsebujejo neprecenljivo znanje

Uradne ure delavcev, na katere se obrnemo, kadar imamo kakšno podjetniško vprašanje, so po navadi ravno takrat, kadar mi nimamo časa. Zato se raje obrnemo na spletni podjetniški portal, ki nam lahko postreže se z boljšimi informacijami kot bi jih dobili drugje.

Podjetniški portal je običajno skupek zanimivih in poučnih prispevkov, ki pridejo prav vsakemu podjetniku. Zato podjetniški portal obiskujejo tako mladi podjetniki kot tudi starejši z več izkušnjami. Ravno to naredi podjetniški portal še bolj uporaben saj lahko izvemo informacije (predvsem preko komentarjev ali pa iz foruma, ki skoraj vedno spremljata tovrstne spletne portale) iz prve roke oziroma izkušenj podjetnikov, ki so se že večkrat srečali s takšnimi in/ali drugačnimi vprašanji.

Največkrat se posameznikom zatakne že pri ustanovitvi podjetja. Ravno takrat se splača obiskati tovrstno spletno stran in prebrati izkušnje tistih, ki so podjetje že uspešno ustanovili. Podjetniški portal pa vas tudi obvešča o spremembah zakonov (ki niso redke!), delavnicah in drugih za podjetnike še kako pomembnih informacijah.

Povezava, ki je objavljena v članku, vas bo pripeljala do vseh teh informacij, saj je ta podjetniški portal med boljšimi, če ne kar najboljši pri nas v Sloveniji.

Nasveti, ki jih je vredno upoštevati pri ustvarjanju svoje skupne pisarne

Za začetek potrebujete le prostor in ljudi, ki potrebujejo pisarno in so si jo pripravljeni deliti še s kom. Da pa to spremenite v posel pa je potrebnega nekaj več dela in znanja. Pred začetkom je dobro pogledati tudi druge, že obstoječe skupne pisarne, kako delujejo.

  1. Osredotočite se na lokacijo

Najpomembnejši nasvet je verjetno ta, da morate dobro premisliti o tem, kje bo vaša skupna pisarna oz. coworking prostor. Po navadi se skupne pisarne dobro obnesejo v starejših, manj izkoriščenih stavbah. Izogibajte se hiš, ki so napolnjene že s kakšnimi drugimi podjetji, boljše je iskati prostor, ki je bil prazen že nekaj časa. Verjetno boste namreč želeli prostor, ki bo varen, priročen in tak, da ga bodo ljudje lahko našli. Pomembno pa je tudi kje se stavba nahaja. Lokacija mora biti priročna za potencialne sodelavce.

  1. Najprej se osredotočite na pripomočke, nato pa na pohištvo

Seveda je pomembno udobno pohištvo, vendar še bolj pomembni so dobri pripomočki, ki jih ima vaš prostor, na primer visoko zmogljiva internetna povezava. Šele, ko ste poskrbeli za vse pripomočke, ki jih potrebujete, lahko začnete razmišljati o pohištvu. Če vam je do tega koraka že zmanjkalo denarja, se lahko zadovoljite z doniranim pohištvom, ki ga nato preuredite po svoje.

  1. Razmislite o pridobivanju odjemalcev prostora

Pametno je najprej začeti z nečim manjšim in se nato širiti, saj je coworking za ljudi še vedno neka novost in ni nujno, da boste takoj dobili veliko odjemalcev. Ni neumno prirediti nekaj dogodkov, da povečate interes za coworking ali pa na Facebooku ustvariti skupino, kjer se lahko spoznajo potencialni ljudje, ki bi delali v istem prostoru. Pred najemom skupne pisarne je namreč dobro že imeti neko skupnost, ki bodo delali v istem prostoru. Dosti se jih za skupno pisarno namreč odloči, ker želijo delati v družbi drugih neverjetnih ljudi, take le prazen prostor, ki še nima ljudi, ne bo pritegnil.

  1. Osredotočite se tudi na oglaševanje prostora

Čeprav je skupna pisarna za vas bolj prostor za nove inspiracije pa ne smete pozabiti, da ga je treba tržiti, tako kot posel. Zato je zelo pomembno, da izdelate dobro marketinško strategijo. Pazite, da ne boste oglaševali le v lokalni skupnosti, saj nekatera podjetja iz drugih mest morda širijo svoj posel tudi v vaše mesto in iščejo prav tako skupno pisarno, ki jim za začetek ne bo v preveliko finančno breme.

Objavljena je podrobna statistika o aprilskih plačah

Statistični urad Republike Slovenije je objavil najnovejše podatke in podrobno statistiko za aprilske plače v letošnjem letu. In kaj pravijo podatki? Bruto vrednost aprilske povprečne plače je znašala 1.543,95 evra, neto vrednost pa je znašala 1.005,52 evra.

S tem je postalo jasno, da je aprilska plača padla v primerjavi z marcem za okoli 0,4 odstotka. Preostale spremembe od marca do aprila letos so:

  • zvišanje plače v javnem sektorju (za +0,7%)
  • zvišanje plače v sektorju država (za +0,1%)
  • znižanje plače v zasebnem sektorju (za -0,9%)
  • najvišje zvišanje plače je bilo v obalno-kraški in goriški regiji (za +1,2%)
  • najvišje znižanje plače je bilo v gorenjski regiji (za -2,7%)
  • najnižja plača je bila v primorsko-notranjski regiji
  • najnižjo neto plačo so prejeli prebivalci v občinah Kostanjevica na Krki in Hajdina
  • najvišjo neto plačo so prejeli prebivalci Cerklja na Gorenjskem

Vir: Statistični urad RS