Odpoved iz poslovnega razloga

Odpoved iz poslovnega razloga med poskusnim delom: nova sodba odpira pomembna vprašanja

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je marca 2026 sprejelo odločitev, ki bo pomembno vplivala na prakso zaposlovanja. V sodbi VIII Ips 28/2025 je zavzelo stališče, da delodajalec delavcu v času poskusnega dela ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odločitev je med pravnimi strokovnjaki sprožila razpravo, saj odpira vprašanja o razlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in položaju delodajalcev v primeru nepredvidenih poslovnih sprememb.

Poskusno delo je namenjeno temu, da delodajalec preveri, ali delavec ustreza zahtevam delovnega mesta, hkrati pa lahko tudi delavec ugotovi, ali mu delo ustreza. ZDR-1 določa, da lahko delodajalec v tem obdobju pogodbo redno odpove zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, mogoča pa je tudi izredna odpoved ali prenehanje pogodbe zaradi postopkov, kot sta prisilna poravnava ali prenehanje delodajalca.

Vprašanje, ki ga zakon izrecno ne ureja, je bilo, ali je v času poskusnega dela dovoljena tudi redna odpoved iz poslovnega razloga. Do zdaj so bila stališča v praksi različna, Vrhovno sodišče pa je z navedeno sodbo zavzelo jasno stališče, da takšna odpoved ni dopustna.

Sodišče je svojo odločitev oprlo predvsem na razlago 125. člena ZDR-1. Po njegovem mnenju ta člen izčrpno določa primere, v katerih lahko delodajalec odpove pogodbo med poskusnim delom. Ker poslovni razlog med njimi ni naveden, ga po presoji sodišča ni mogoče uporabiti. Pri tem je poudarilo, da gre za posebno ureditev, ki ima prednost pred splošnimi določbami o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Takšna razlaga pomeni, da delodajalec, ki med poskusnim delom zaradi reorganizacije, zmanjšanja obsega poslovanja ali drugih ekonomskih razlogov objektivno ne potrebuje več delavca, pogodbe iz poslovnega razloga ne more zakonito odpovedati do izteka poskusnega dela.

V strokovni javnosti pa odločitev ni ostala brez kritik. Avtor prispevka opozarja, da zakon nikjer izrecno ne prepoveduje odpovedi iz poslovnega razloga med poskusnim delom, temveč le posebej ureja primere, povezane z namenom poskusnega dela. Po njegovem mnenju bi bilo mogoče splošne določbe o poslovnem razlogu uporabljati tudi v času poskusnega dela, kadar gre za resnične ekonomske ali organizacijske razloge in ne za prikrito preverjanje delavčeve usposobljenosti.

Kritiki sodbe izpostavljajo tudi praktične posledice. Delodajalec lahko na primer zaposli novega delavca zaradi povečanega obsega dela, nato pa se že po nekaj tednih znajde v nepredvidenih gospodarskih razmerah, zaradi katerih delovno mesto objektivno postane nepotrebno. Po razlagi Vrhovnega sodišča delodajalec v takem primeru ne more uporabiti poslovnega razloga, čeprav bi bila enaka odpoved zakonita pri delavcu, ki poskusnega dela nima več.

To po mnenju avtorja ustvarja nekoliko nenavadno situacijo, v kateri je delavec med poskusnim delom v določenem pogledu celo bolje zaščiten pred poslovnimi razlogi kot delavec, ki je pri delodajalcu zaposlen že dlje časa.

Ne glede na različna stališča sodba predstavlja pomemben precedens, ki ga bodo morala pri svojem delu upoštevati sodišča in delodajalci. Do morebitne spremembe zakonodaje ali drugačne sodne prakse bo zato pri zaposlovanju novih delavcev potrebna dodatna previdnost, zlasti pri načrtovanju reorganizacij in drugih poslovnih sprememb v času trajanja poskusnega dela.

Vir: Povzeto po prispevku Poskusno delo in poslovni razlog – kritičen pogled na sodbo VSRS VIII Ips 28/2025, Odvetniška pisarna Feguš, ter sodbi Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 28/2025.

Na zamudite z obračunom prispevkov!

Državljani Republike Slovenije živimo v socialni državi. Tako je določeno v Ustavi in omogoča državljanom sistem socialne varnosti. Da pa si država to lahko privošči, moramo plačevati prispevke. Zato je ključno, da obračun prispevkov vsebuje pravilne, natančne in popolne podatke, ne glede na to kdo obračun opravlja, vi ali vaš delodajalec.

 

Kaj sploh je obračun prispevkov in kaj vsebuje?

Zakonodaja je na tem področju precej obsežna. Poznavanje vseh zakonov je kar precej zapleteno. V primeru, da ste samozaposleni, potem je pomembno, da ste seznanjeni vsaj z osnovnimi zakoni na katere morate biti pozorni obračunu prispevkov. To pa zato, ker si samo plačujete prispevke. Pri tem pa ne smete biti površni. Če menite, da je tovrstna naloga prezahtevna za vas, lahko vedno najamete strokovnjake, ki vam bodo ustrezno lahko pomagali in tudi svetovali. Lahko bi rekli, da za nekaj evrov na mesec, lahko privarčujete na času in morebitnih stroških, ki bi nastali pri nepopolnem obračunu prispevkov.

Osnovo gledano pod prispevke spadajo predvsem prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sem spada prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za zavarovalno dobo. Naslednji prispevki, ki jih delodajalec plača so prispevki za zdravstveno zavarovanje. Sem spadajo prispevki za primer bolezni in poškodbe tako izven kot pri delu. Nato se do 15. v mesecu obračunajo še prispevki za starševsko varstvo in prispevek delodajalca za zaposlovanje.

Obračun prispevkov je lahko od meseca do meseca različen. Tako je minimalna osnova za prispevke samozaposlenih v letu 2016 skupaj 56 % zadnje znane povprečne plače. Ta pa znaša 1555,89 EUR.

Na hitro, če povzamemo, je za samostojne podjetnike potrebno obračun prispevkov oddati do 15. v mesecu za pretekli mesec. Obračun se odda preko portala e davki, za katerega pa je predhodno potrebno pridobiti digitalni podpis.

Davčne blagajne so nujne za vse, ki poslujete z gotovino

Podjetniki pozor. Od 2. januarja 2016 je uporaba davčne blagajne postala obvezna. Vsi tisi, ki torej poslujete z gotovino boste od določenega datuma morali imeti davčno blagajno. V primeru, da za poslovanje uporabljate vezano knjigo računov, krajše VKR, pa boste le to lahko uporabljali do leta 2017 in vam davčne blagajne še ni potrebno uporabljati. Je pa pomembno, da omenimo, v kolikor vodite sistem poslovanja po vezani knjigi računov, potem v istem prostoru ne smete imeti v uporabi davčne blagajne. Če pa ste podjetje, ki večinoma posluje preko transakcij potem uporaba davčne blagajne ni obvezna. V kolikor pa sem ter tja izdate kakšen račun, na primer do 10 računov na dan, potem je za vas na voljo spletna aplikacija z imenom Mini blagajna. Je aplikacija, ki jo lahko prenesete na uradni spletni strani finančne uprave Republike Slovenije krajše FURS.

Kaj omogočajo davčne blagajne?

Davčne blagajne so povezane s sistemom na FURSU. Ko podjetje izstavi račun, se ta najprej prenese na FURS, kjer ga tamkajšnji sistem preveri in zabeleži. Nato se račun šele natisne. Čeprav zveni, da traja nekoliko dolgo se v praksi to izvede v nekaj sekundah.

Kakšne so globe v primeru kršenja zakona o uporabi davčne blagajne?

Pisali smo že o tem, da so davčne blagajne nujne za vse tiste, ki poslujejo z gotovino. Država si na ta način obeta od 50 do 100 milijonov evrov več prihodkov na letni ravni. V primeru kršenja zakona davčne blagajne se pravne osebe sankcionira z globo do 50 tisoč evrov. Podjetnik je dolžan obvestiti kupce, da moraj po opravljenem poslovanju zahtevati račun in ga zadržati še po izhodi iz prodajalne. V nasprotnem primeru je predvidena globa tudi za fizične osebe.

Za koga bodo davčne blagajne obvezne?

Številni se sprašujejo, ali bo novi Zakon o davčnem potrjevanju računov prišel v poštev tudi zanje. V nadaljevanju si poglejmo, za katere osebe bodo davčne blagajne obvezne.

Davčne blagajne bodo obvezne skoraj za vse

Trije nujni pogoji bodo morali biti zadoščeni, da bo podjetnik dolžan potrjevati račune preko davčnih blagajn:

  • podjetnik je dolžen voditi poslovne knjige in evidence;
  • podjetnik je dolžen izdajati račune za dobavo blaga oz. prodajo storitev;
  • opravljeni posel se plača z gotovino.

Treba je upoštevati, da pod gotovino spada večina plačilnih načinov: gotovina (bankovci, kovanci), kreditne kartice, plačilne kartice, darilni boni, čeki, Moneta, plačilo v naravi, plačilo po povzetju, bitcoini… vse to spada v področje plačil z gotovino.

Pogledali smo si torej, kdo je dolžan davčno potrjevati račune, sedaj pa si poglejmo še, komu tega ne bo treba početi:

  • tujcem, ki prodajo opravljajo iz tujine (primer: dobavitelji)
  • tujcem, ki so vključeni v sistem mini VEM na ravni Evropske unije
  • podjetnikom, ki jim po zakonu ni treba izdajati račune

Med zadnje spadajo na primer kmetje, gozdarji, čebelarji… vsi, ki po sedanji zakonodaji ne potrebujejo izdajati računov za prodane izdelke iz svoje dejavnosti.

Nekaj sprememb bo tudi za kupce

Če boste kot kupec (podjetje) želeli prejeti račun na podjetje, po novem ne boste prejeli originala, temveč kopijo računa. Vsak račun bo tako opremljen z jasno oznako o tem, da ne gre za originalni račun (primer: na računu bo naveden napis: “Kopija 1”, “Kopija 2″…).

Tudi za fizične osebe bo nekaj sprememb. Vsi, ki bodo plačali opravljeno storitev ali kupljeni izdelek, bodo po novem dolžni vzeti in odnesti račun. V nasprotnem primeru lahko ob kontroli inšpektorja plača globo, ki bo znašala 40 evrov. V teoriji to lahko pomeni, da bodo inšpektorji stali pred trgovinami in čakali na ljudi, ki so pravkar opravili nakup. Od njih bodo zahtevali dokazilo za plačilo in če ga ne bodo imeli, jih čaka globa.