Odpoved iz poslovnega razloga med poskusnim delom: nova sodba odpira pomembna vprašanja

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je marca 2026 sprejelo odločitev, ki bo pomembno vplivala na prakso zaposlovanja. V sodbi VIII Ips 28/2025 je zavzelo stališče, da delodajalec delavcu v času poskusnega dela ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odločitev je med pravnimi strokovnjaki sprožila razpravo, saj odpira vprašanja o razlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in položaju delodajalcev v primeru nepredvidenih poslovnih sprememb.

Poskusno delo je namenjeno temu, da delodajalec preveri, ali delavec ustreza zahtevam delovnega mesta, hkrati pa lahko tudi delavec ugotovi, ali mu delo ustreza. ZDR-1 določa, da lahko delodajalec v tem obdobju pogodbo redno odpove zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, mogoča pa je tudi izredna odpoved ali prenehanje pogodbe zaradi postopkov, kot sta prisilna poravnava ali prenehanje delodajalca.

Vprašanje, ki ga zakon izrecno ne ureja, je bilo, ali je v času poskusnega dela dovoljena tudi redna odpoved iz poslovnega razloga. Do zdaj so bila stališča v praksi različna, Vrhovno sodišče pa je z navedeno sodbo zavzelo jasno stališče, da takšna odpoved ni dopustna.

Sodišče je svojo odločitev oprlo predvsem na razlago 125. člena ZDR-1. Po njegovem mnenju ta člen izčrpno določa primere, v katerih lahko delodajalec odpove pogodbo med poskusnim delom. Ker poslovni razlog med njimi ni naveden, ga po presoji sodišča ni mogoče uporabiti. Pri tem je poudarilo, da gre za posebno ureditev, ki ima prednost pred splošnimi določbami o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Takšna razlaga pomeni, da delodajalec, ki med poskusnim delom zaradi reorganizacije, zmanjšanja obsega poslovanja ali drugih ekonomskih razlogov objektivno ne potrebuje več delavca, pogodbe iz poslovnega razloga ne more zakonito odpovedati do izteka poskusnega dela.

V strokovni javnosti pa odločitev ni ostala brez kritik. Avtor prispevka opozarja, da zakon nikjer izrecno ne prepoveduje odpovedi iz poslovnega razloga med poskusnim delom, temveč le posebej ureja primere, povezane z namenom poskusnega dela. Po njegovem mnenju bi bilo mogoče splošne določbe o poslovnem razlogu uporabljati tudi v času poskusnega dela, kadar gre za resnične ekonomske ali organizacijske razloge in ne za prikrito preverjanje delavčeve usposobljenosti.

Kritiki sodbe izpostavljajo tudi praktične posledice. Delodajalec lahko na primer zaposli novega delavca zaradi povečanega obsega dela, nato pa se že po nekaj tednih znajde v nepredvidenih gospodarskih razmerah, zaradi katerih delovno mesto objektivno postane nepotrebno. Po razlagi Vrhovnega sodišča delodajalec v takem primeru ne more uporabiti poslovnega razloga, čeprav bi bila enaka odpoved zakonita pri delavcu, ki poskusnega dela nima več.

To po mnenju avtorja ustvarja nekoliko nenavadno situacijo, v kateri je delavec med poskusnim delom v določenem pogledu celo bolje zaščiten pred poslovnimi razlogi kot delavec, ki je pri delodajalcu zaposlen že dlje časa.

Ne glede na različna stališča sodba predstavlja pomemben precedens, ki ga bodo morala pri svojem delu upoštevati sodišča in delodajalci. Do morebitne spremembe zakonodaje ali drugačne sodne prakse bo zato pri zaposlovanju novih delavcev potrebna dodatna previdnost, zlasti pri načrtovanju reorganizacij in drugih poslovnih sprememb v času trajanja poskusnega dela.

Vir: Povzeto po prispevku Poskusno delo in poslovni razlog – kritičen pogled na sodbo VSRS VIII Ips 28/2025, Odvetniška pisarna Feguš, ter sodbi Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 28/2025.