davčne blagajne – Prava ideja

Davčne blagajne, mini blagajne in vezana knjiga računov

Davčne blagajne so za podjetja, ki za opravljene storitve ali dobavljeno blago izstavijo račun, za poravnavo katerega pričakujejo gotovinsko nakazilo, obvezna praksa poleg vezane knjige računov. Gre za to, da uporabnik nabavi posebno napravo oziroma na računalnik namesti programsko opremo, ki mu omogoča, da izstavi račun. Pri tem je ključnega pomena povezava z internetom, saj le-ta omogoča komunikacijo s FURS, na katerega je treba posredovati podatke o računu.

Da bi lahko uporabljali davčne blagajne, morate najprej pridobiti namensko digitalno potrdilo, ki služi elektronskemu podpisovanju računov. Če se odločite za nakup naprave, set obsega program za izstavljanje računov, tiskalnik za tiskanje računov ter poseben prostor, ki je namenjen hrambi denarja.

Mini blagajne

Poleg klasične davčne blagajne v obliki naprave ali aplikacije se podjetje lahko odloči za mini blagajno, ki je sicer bolj primerna, če podjetje izda na mesečni ravni le manjše število računov. Lahko pa se jo uporablja tudi v kombinaciji z vezano knjigo računov, pri čemer se račun izda iz knjige, mini blagajna pa je uporabna le kot opcija, da se podatke o računu posreduje na FURS. Pri uporabi vezane knjige računov gre namreč za to, da se račun izstavi v klasični papirnati obliki iz sklopa obrazcev, še vedno pa je za podjetje obvezno, da podatke o računu pošlje na FURS najkasneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec.

V primeru mini blagajne gre za preprosto brezplačno aplikacijo, ki se jo da naložiti kar na mobilno napravo (tablico ali pametni telefon). Pri tem je seveda spet ključna internetna povezava, obvezna pa je tudi pridobitev namenskega digitalnega potrdila.

Vezana knjiga računov

Priporočljivo je, da imajo uporabniki poleg davčne blagajne na voljo tudi vezano knjigo računov, saj v primeru izpada električne energije oziroma okvare naprave predstavlja le-ta edini možni način izstavljanja računov. Ima pa vezana knjiga računov tudi dosti privržencev, ki jo redno uporabljajo. To so predvsem zavezanci, ki na mesečni ravni izdajo le malo število računov.

Podjetništvo

davčne blagajne

Davčne blagajne imajo velike in pozitivne učinke

Se še spomnite, kako na veliko se je na začetku leta 2016 govorilo o davčnih blagajnah? Slišali ste verjetno, zakaj so davčne blagajne sploh potrebne, kaj bi radi dosegli z njimi … No, po dobrem letu pa so strokovnjaki ugotovili, da imajo davčne blagajne pozitivne učinke, kar pa je bil seveda tudi glavno namen.

Da imajo tovrstne blagajne torej pozitivni učinek, lahko rečemo zato, ker se je močno povečal prijavljeni promet, poleg tega pa tudi število vplačil DDV in še število prijav fizičnih oseb v zavarovanje. Skratka sama pozitivna dejstva.

Da pa je to povsem res, da so nam davčne blagajne v državo prinesle toliko dobrega, nam je podatke o tem posredovala Finančna uprava RS oziroma FURS. Iz podatkov lahko razberemo, da so tovrstne blagajne v proračun prinesle 6 milijonov evrov več, kot je bilo prvotno načrtovano s strani Vlade oziroma tudi nekaterih strokovnjakov.

Zanimiv je tudi podatek, da je davčne blagajne leta 2016 uporabljalo 53. 308 davčnih zavezancev. Potrebno je ob tem poudariti tudi, da informacijski sistem deluje brez težav. Povprečno se namreč račun na njihovem strežniku potrdi v petih stotinkah sekunde.

Vsi zavezanci, ki morajo nujno imeti davčne blagajne, pa imajo tudi možnost do brezplačne mini blagajne FURS. Ves čas pa jim je na razpolago tudi t. i. abeceda poslovanja, računovodsko svetovanje ter tudi davčno svetovanje, in sicer na Dati.

Če so torej nekateri tako zelo močno dvomili o učinku in potrebah davčnih blagajn, moramo ob tem reči, da so se zmotili. Čas je pokazal, da so s seboj prinesle samo pozitivne učinke in da so seveda izpolnile tudi svoj namen. Vsi vemo namreč, zakaj v prvi vrsti so bile uvedene. Z njimi so namreč želeli preprečiti sivo ekonomijo ter seveda tudi utajo davkov. Odkar so na trgu blagajne je tega veliko manj in še se zmanjšuje. To pa je bistveno, kajneda?

Podjetništvo

davčne blagajne

Davčne blagajne so nujne za vse, ki poslujete z gotovino

Podjetniki pozor. Od 2. januarja 2016 je uporaba davčne blagajne postala obvezna. Vsi tisi, ki torej poslujete z gotovino boste od določenega datuma morali imeti davčno blagajno. V primeru, da za poslovanje uporabljate vezano knjigo računov, krajše VKR, pa boste le to lahko uporabljali do leta 2017 in vam davčne blagajne še ni potrebno uporabljati. Je pa pomembno, da omenimo, v kolikor vodite sistem poslovanja po vezani knjigi računov, potem v istem prostoru ne smete imeti v uporabi davčne blagajne. Če pa ste podjetje, ki večinoma posluje preko transakcij potem uporaba davčne blagajne ni obvezna. V kolikor pa sem ter tja izdate kakšen račun, na primer do 10 računov na dan, potem je za vas na voljo spletna aplikacija z imenom Mini blagajna. Je aplikacija, ki jo lahko prenesete na uradni spletni strani finančne uprave Republike Slovenije krajše FURS.

Kaj omogočajo davčne blagajne?

Davčne blagajne so povezane s sistemom na FURSU. Ko podjetje izstavi račun, se ta najprej prenese na FURS, kjer ga tamkajšnji sistem preveri in zabeleži. Nato se račun šele natisne. Čeprav zveni, da traja nekoliko dolgo se v praksi to izvede v nekaj sekundah.

Kakšne so globe v primeru kršenja zakona o uporabi davčne blagajne?

Pisali smo že o tem, da so davčne blagajne nujne za vse tiste, ki poslujejo z gotovino. Država si na ta način obeta od 50 do 100 milijonov evrov več prihodkov na letni ravni. V primeru kršenja zakona davčne blagajne se pravne osebe sankcionira z globo do 50 tisoč evrov. Podjetnik je dolžan obvestiti kupce, da moraj po opravljenem poslovanju zahtevati račun in ga zadržati še po izhodi iz prodajalne. V nasprotnem primeru je predvidena globa tudi za fizične osebe.

Davkarija

davčne blagajne, davkarija, davki

Za koga bodo davčne blagajne obvezne?

Številni se sprašujejo, ali bo novi Zakon o davčnem potrjevanju računov prišel v poštev tudi zanje. V nadaljevanju si poglejmo, za katere osebe bodo davčne blagajne obvezne.

Davčne blagajne bodo obvezne skoraj za vse

Trije nujni pogoji bodo morali biti zadoščeni, da bo podjetnik dolžan potrjevati račune preko davčnih blagajn:

podjetnik je dolžen voditi poslovne knjige in evidence;
podjetnik je dolžen izdajati račune za dobavo blaga oz. prodajo storitev;
opravljeni posel se plača z gotovino.

Treba je upoštevati, da pod gotovino spada večina plačilnih načinov: gotovina (bankovci, kovanci), kreditne kartice, plačilne kartice, darilni boni, čeki, Moneta, plačilo v naravi, plačilo po povzetju, bitcoini… vse to spada v področje plačil z gotovino.

Pogledali smo si torej, kdo je dolžan davčno potrjevati račune, sedaj pa si poglejmo še, komu tega ne bo treba početi:

tujcem, ki prodajo opravljajo iz tujine (primer: dobavitelji)
tujcem, ki so vključeni v sistem mini VEM na ravni Evropske unije
podjetnikom, ki jim po zakonu ni treba izdajati račune

Med zadnje spadajo na primer kmetje, gozdarji, čebelarji… vsi, ki po sedanji zakonodaji ne potrebujejo izdajati računov za prodane izdelke iz svoje dejavnosti.

Nekaj sprememb bo tudi za kupce

Če boste kot kupec (podjetje) želeli prejeti račun na podjetje, po novem ne boste prejeli originala, temveč kopijo računa. Vsak račun bo tako opremljen z jasno oznako o tem, da ne gre za originalni račun (primer: na računu bo naveden napis: “Kopija 1”, “Kopija 2″…).

Tudi za fizične osebe bo nekaj sprememb. Vsi, ki bodo plačali opravljeno storitev ali kupljeni izdelek, bodo po novem dolžni vzeti in odnesti račun. V nasprotnem primeru lahko ob kontroli inšpektorja plača globo, ki bo znašala 40 evrov. V teoriji to lahko pomeni, da bodo inšpektorji stali pred trgovinami in čakali na ljudi, ki so pravkar opravili nakup. Od njih bodo zahtevali dokazilo za plačilo in če ga ne bodo imeli, jih čaka globa.