Pod pojmom intelektualna lastnina imamo v mislih lastnino, ki je rezultat člveške miselne dejavnosti. Gre tudi za pravni koncept, saj je v zakonu določeno, da ima avtor intelektualne stvaritve določene pravice do nje.
Intelektualna lastnina je pravno področje, ki stoji samo zase. Iz njega izhajajo pravice, ki jih ima avtor. Določeno je, kaj točno se smatra za kršitev pravic. V prvi vrsti imamo na tem področju mednarodne in evropske predpise. Potem pa so tukaj še pravice, ki se nanašajo na intelektualno lastnino le na področju Slovenije. V Sloveniji imamo tako Zakon o avtorski in sorodnih pravivah, Zakon o industrijski lastnini ter Zakon o varstvu topografije polprevodniških vezij.
Zakon pravi, da se varstvo teh pravic nahaša zgolj na pridobitno dejavnosti. Pravice so tako časovno kot krajevno omejene. Izjema so blagovne znamke, geografske označbe in trgovinska imena. V teh primeih je trajanje pravic, ki iz tega izhajajo, neomejeno.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino
O intelektualni lastnini se je začelo govoriti ob ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino s sedežem v Ženevi. Cilj te organizacije je v tem, da bi kar se da poenotila pravila na tem področju za vse članice Evropske unije. Ustanovljena je bila leta 1967 v Stockholmu.
Konvencija omenja naslednja področja intelektualne lastnine:
- umetniška, znanstvena in književna dela
- gledališke predstave
- odkritja, ki so nastala na področju znanosti
- industrijsko oblikovanje
- številne druge dejavnosti, ki izhajajo iz teh področij.
Zgodovinsko ozadje
Prva zaščita patentov je bila izvedena v Italiji in sicer že v 11. stoletju. V Benetkah so takrat rokodelci izdelovali različna ročna dela, ki so jih izvažali. Obstajala pa je njihova pravica, da nihče ne izve, kakšen je sam postopek.
Pomembna prelomnica se je zgodila tudi leta 1623, ko je angleški parlament sprejel Zakon o monopolih. Takrat so bili ukinjeni vsi kraljevi monopoli. Izjema so bili tisti, ki so varovali določene izume.
Leta 1883 je bil sklenjen mednarodni sporazum o 19 patentnih pravicah in sicer s Pariško konferenco.
Vir: wikipedija