Intelektualna lastnina in njeno varovanje

Pod pojmom intelektualna lastnina imamo v mislih lastnino, ki je rezultat člveške miselne dejavnosti. Gre tudi za pravni koncept, saj je v zakonu določeno, da ima avtor intelektualne stvaritve določene pravice do nje.

Intelektualna lastnina je pravno področje, ki stoji samo zase. Iz njega izhajajo pravice, ki jih ima avtor. Določeno je, kaj točno se smatra za kršitev pravic. V prvi vrsti imamo na tem področju mednarodne in evropske predpise. Potem pa so tukaj še pravice, ki se nanašajo na intelektualno lastnino le na področju Slovenije. V Sloveniji imamo tako Zakon o avtorski in sorodnih pravivah, Zakon o industrijski lastnini ter Zakon o varstvu topografije polprevodniških vezij.

Zakon pravi, da se varstvo teh pravic nahaša zgolj na pridobitno dejavnosti. Pravice so tako časovno kot krajevno omejene. Izjema so blagovne znamke, geografske označbe in trgovinska imena. V teh primeih je trajanje pravic, ki iz tega izhajajo, neomejeno.

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino

O intelektualni lastnini se je začelo govoriti ob ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino s sedežem v Ženevi. Cilj te organizacije je v tem, da bi kar se da poenotila pravila na tem področju za vse članice Evropske unije. Ustanovljena je bila leta 1967 v Stockholmu.

Konvencija omenja naslednja področja intelektualne lastnine:

  • umetniška, znanstvena in književna dela
  • gledališke predstave
  • odkritja, ki so nastala na področju znanosti
  • industrijsko oblikovanje
  • številne druge dejavnosti, ki izhajajo iz teh področij.

Zgodovinsko ozadje

Prva zaščita patentov je bila izvedena v Italiji in sicer že v 11. stoletju. V Benetkah so takrat rokodelci izdelovali različna ročna dela, ki so jih izvažali. Obstajala pa je njihova pravica, da nihče ne izve, kakšen je sam postopek.

Pomembna prelomnica se je zgodila tudi leta 1623, ko je angleški parlament sprejel Zakon o monopolih. Takrat so bili ukinjeni vsi kraljevi monopoli. Izjema so bili tisti, ki so varovali določene izume.

Leta 1883 je bil sklenjen mednarodni sporazum o 19 patentnih pravicah in sicer s Pariško konferenco.

Vir: wikipedija

Zloraba intelektualne lastnine

Krajo fizične lastnine takoj prepoznamo, prav tako lahko fizične predmete enostavno zavarujemo pred tovrstnimi zlorabami. Precej drugače pa je na področju intelektualne lastnine, kjer je včasih veliko težje ugotoviti, ali gre za kršitve oziroma zlorabe – najprej mora biti takšna lastnina primerno zaščitena, potem pa se ugotavlja kršitve te zaščite. Ker so znamke, patenti, modeli in podobni intelektualni predmeti izjemno pomembni v poslovnem in industrijskem svetu, je seveda ključnega pomena tudi njihova zaščita in ukrepanje v primeru zlorabe. Kako prepoznati in ukrepati v primeru zlorabe intelektualne lastnine?

Preventivna zaščita

Najprej je treba seveda poskrbeti za to, da je intelektualna lastnina primerno zaščitena. Poskrbeti je treba za pravno podlago, ki bo preprečila zlorabo oziroma omogočila postopke v primeru, da do te vseeno pride. V nekaterih primerih določene pravice veljajo samodejno, večinoma pa je treba posebej poskrbeti, da je takšna lastnina zaščitena. Primeri preventive so na primer registracija blagovne znamke, prijava patenta, registracija modela … To so postopki, ki določajo pravni status intelektualne lastnine in ukrepe, ki veljajo v primeru zlorabe zaščitene lastnine.

Postopki v primeru zlorabe

Žal se vseeno lahko zgodi, da konkurenca zlorabi intelektualno lastnino podjetja ali posameznika. Če je bila ta lastnina primerno zaščitena, se lahko pri pristojnem sodišču vloži tožba zoper kršitelja. Na ta način imetnik zaščite zahteva v prvi vrsti prepoved kršitev zaščite ter prepoved nadaljnjih kršitev, odvisno od nastalega stanja pa lahko zahteva tudi druge ukrepe – odstranitev predmetov kršitve iz trgovskih tokov, uničenje predmetov kršitve, povrnitev škode oziroma plačilo odškodnine … Vse to seveda temelji na ustrezni zaščiti intelektualne lastnine.

Če je predmet zlorabe nezaščitena intelektualna lastnina, je težko konkretno ukrepati. Prav lahko se zgodi, da vas konkurenca na ta način prehiti, a ji tega ne morete preprečiti, če ne ukrepate preventivno. Vsekakor pa se velja posvetiti posebnostim vsakega primera posebej – morda veljajo določene samodejne pravice, ali pa predvideva kaznovanje zlorabe kakšna druga zaščita.