Varnost pri delu – ministrstvo podelilo priznanja

Ministrstvo za delo je dodelilo priznanja za dobro prakso za leti 2014/15. Podelilo je dve priznanji. Prvo je dobila Zavarovalnica triglav (za najboljšo prakso) za projekt Triglav.smo, drugo pa Splošna bolnišnica Izola (za dobro prakso), za projekt Zelena delovna mesta

To tekmovanje je slavilo okroglo obletnico, saj je bilo že deseto zapored. Letos je tekmovanje potekalo pod dvoletno kampanjo Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta. Cilj kampanje je seznaniti tako delodajalce, kot delojamalce o tveganjih, ki jih prinaša delo, ter preventivnimi ukrepi za zmanjšanje teh tveganj.

Po podatkih evropske agencije za varnost in zdravje namreč skupni strošek za duševne motnje, ki so posredno ali neposredno povezane z delom, znaša kar četrt bilijarde evrov vsako leto. Pri tem je stres na drugem mestu najpogostejših težav. Po mnenju agencije je najboljši način za prepoznavanje, preprečevanje in zniževanje tveganj standardni model ocenjevanja tveganj, ku vključuje tudi sodelovanje med delodajalci in delavci.

Kampanja se je pričela v lanskem letu, nadaljevala pa se bo tudi v letošnjem. Nedavna podelitev je bila v bližini svetovnega dneva varnosti in zdravja pri delu. Ta dan je bil 28. aprila, podelitev pa je bila teden prej. Tudi svetovni dan je bil letos posvečen spodbujanju čim večje varnosti na delovnem mestu.

Na ministrstvu poudarjajo, da morajo za čim večjo varnost delodajalci in delavci vsaj upoštevati predpise s področja varnosti na delu. Ker so zahteve minimalne, priporočajo, da za čim boljšo varnost in zdravje sami na delovnem mestu naredijo še več.

Poslovna ideja je temelj uspešnega podjetja

V podjetniškem svetu lahko vidimo številne poslovne ideje. Nekatere izmed njih so nekoliko slabše, spet druge pa imajo velik potencial za uspeh. Resda je dobra poslovna ideja bistvena za postavitev pravih temeljev za uspešno podjetje, a v večini primerov sama po sebi ne zadostuje za uspeh. Dobri ideji morajo namreč obvezno slediti pravi koraki, ki jo bodo pretvorili v uspešen posel.

To pomeni, da je najprej potrebno napraviti temeljito analizo trga in ugotoviti, kdo so potencialni kupci naših storitev oziroma našega produkta. Sledi ugotavljanje, kateri poslovni model bi našemu podjetju najbolj ustrezal, da bi generiral najvišje prihodke z najmanj vloženimi sredstvi, torej da bi bil profit največji.

Dobro razdelana analiza tržišča in pametno izbran poslovni model bosta močno pripomogla k uspehu poslovne ideje tudi v nadaljevanju, ko se bo podjetniška ekipa lotila iskanja finančnih spodbud, bodisi preko investitorjev, poslovnih angelov ali preko raznih razpisov, pa tudi v primeru, da bo iskala pot v katerega izmed podjetniških inkubatorjev ali pospeševalnikov. Hkrati pa bosta podjetniški ekipi pomagala ostati optimistična ob morebitnih preprekah, ki se v podjetništvu skoraj zagotovo pojavijo slej ko prej.

K uspehu podjetja v veliki meri prispeva tudi sama podjetniška ekipa in njena motiviranost k uspehu. Pogosto se namreč zgodi, da težki trenutki zamajejo trdna tla, na katerih člani ekipe stojijo, kar jih prestraši in pri mnogih povzroči, da se umaknejo iz podjetniškega sveta. Toda tisti, ki ostanejo, slej ko prej prebrodijo težke čase in svojo poslovno idejo uspešno izpeljejo do konca.

Poiščite sebi primerno coworking skupino

Ko sem bil prvič povabljen v coworking skupino, sem bil prepričan, da mi lahko takšna oblika dela zgolj koristi – od nekdaj sem si želel imeti pri roki oblikovalca, programerja, fotografa, kakšnega pisca člankov in podobno, saj bi jih pri svojem delu resnično potreboval. Vendar pa se ta coworking ekipa žal ni izkazala za dobro, saj v njej takih profilov ni bilo – vsi so se ukvarjali z »napačnimi« stvarmi, zato mi povezovanje ni bilo v korist. Prav zaradi tega sem svojo prvo coworking ekipo že po treh mesecih zapustil in se pridružil drugi – v sosednjem kraju. Vedel sem, da so v njej posamezniki, ki se ukvarjajo prav s temi stvarmi, ki bi mi lahko prišle prav – in seveda tudi moje delo ter znanje njim. Znotraj te coworking ekipe sem precej zadovoljen, saj eden drugemu dejansko pomagamo napredovati in uspeti, poleg tega pa smo se lotili tudi že nekaj skupnih projektov – projektov, ki se jih sicer nihče od nas ne bi mogel lotiti sam.

Najboljše ideje so preproste

Ideje, ki imajo največ možnosti za uspešen posel so tudi najbolj preproste. Žal pa je posledično te ideje tudi najlažje kopirati, kar pomeni, da bo konkurenca hitro korak za vami, ko bo prepoznala potencial vaše ideje.

Najboljše bi bilo potem, če bi bila ideja preprosta, bi na trgu enostavno našla svoje kupce, vendar bi jo bilo težko kopirati. Takšne ideje so tiste, ki za zagon potrebujejo kar nekaj dela in je težko kopirati njihov postopek v proizvodnji. Za zgled si poglejmo svetovno podjetje Amazon. Njegova ideja je bila preprosta, želel je prodajati izdelke po najnižji ceni in hitro dostopno kupcu. Če se vam zdi to banalen primer, je res, saj je ideja banalno preprosta. Jo je pa izjemno težko kopirati, saj moraš, če želiš prodajati izdelke po najnižji ceni neprestano vlagati v tehnologijo in razvoj in neprestano nižati vse stroške. Drugi primer je iskalnik Google. Ustanovitelja sta želela le, iskalnik išče po celotnem spletu, kar je pred tem pomenilo cel projekt. Težje je bilo kakovosten iskalnik kopirati.

Kako prepoznati banalno preprosto pa vendar dobro idejo? Enostavno, pri takšni ideji boste takoj vedeli ali jo bodo kupci pograbili. Kdo ne bi kupoval izdelkov po najnižji ceni? Če se pri ideji že pojavljajo dvomi ali vprašanja, kako bi posel potek na trgu, potem ta ideja sigurno ni najboljša. To ne pomeni, da kompleksnejše ideje preprosto ne bodo delovalo, najpreprostejše pa bodo. Še vedno je pomembna naša vztrajnost in premišljenost. Seveda je ogromno idej, ki so bile v svoji osnovi zapletene, pa so kljub temu uspele. Toda možnosti si znatno izboljšamo s tem, da je ideja preprosta in jo je težko kopirati. Seveda je pa težje vprašanje, kako do takšne ideje priti.

Pomanjkanje spodbude podjetništva v državi

Veliko mladih že pred osemnajstim letom razmišlja o profesionalni poti, ki si jo bodo izbrali, ko bodo zaključili šolanje. Če ste se kdaj pogovarjali s takšnimi mladimi podjetniki, ste lahko ugotovili, da imajo ogromno dobrih poslovnih idej in nekateri presenetljivo dobro izdelan načrt, kako se bodo lotili posla. Toda zakaj je, če imamo tak mlad potencial, še vedno tako malo podjetništva pri mladih v Sloveniji?

Nekateri po končanem šolanju seveda uspejo iti po načrtovani poti, pri mnogih se pa žal ustavi zaradi različnih ovir, pomanjkanja znanja ter podpore. Pa ne podpore v družini in med prijatelji, temveč podpore države. Mladi se zelo dobro zavedajo, da bodo s podjetjem prišli različni fiksni in variabilni stroški in imajo za poslovanje dodelan vsak detajl, a jih ustavi že na primer sama ustanovitev podjetja, stvar ki bi morala biti povsem vsakdanja. Ustavi jih birokracija.

Že za ustanovitev s.p., moramo prebrati kar nekaj zakonske literature, napisane v čudnem jeziku, potem moramo hoditi od ustanove do ustanove in priskrbeti ločeni bančni račun. Kako je šele za ustanovitev d.o.o. in drugih družb, raje ne bi. Seveda pa mora posameznik najprej ugotoviti kakšno obliko organizacije potrebuje, da bo uresničil sanje o svojem poslu, kar še dodatno zapleta pot do podjetništva.

Če jim nekako uspe premagati birokratske ovire in ustanoviti podjetje, se zatakne pri promociji. Odlična ideja ni nič, če ne gre od ust do ust, mladi pa nimajo primernega znanja, kako bi promovirali svoje podjetje preko različnih kanalov. Potem je tukaj še problem financiranja. Kot novinec v podjetništvu moraš že plačevati določene stvari, tudi če denarja sploh še nisi ustvaril.

Na srečo obstaja kar nekaj zavodov, ki mladim podjetnikom pomagajo pri ustanovitvi in kasneje tudi vodenju podjetja. Žalostno pa je to, da ti zavodi opravljajo marsikatero nalogo, ki bi jo v osnovi lahko že država.