Pri izterjatvah dolgov ukrepajte takoj, tudi v tujini!

Pogost problem poslovanja so dolžniki. Ti so tako pri nas, kot v tujini. Ne glede na to, kje se nahaja vaš dolžnik, upoštevajte, da ukrepate takoj in profesionalno.

V tujini so prav tako neplačniki

Zaposlovanje ali sodelovanje med državami poleg koristi lahko prinese tudi težave in slabe živce za osebe, katerim so podjetja čez mejo dolžna denar. Res je, čeprav Slovenija velja za deželo dolžnikov, pa to ne pomeni, da boste v tujini vedno dobili pošteno plačilo. Marsikdo se zato ustraši, ker je že znotraj meje lahko težko izterjati svoj denar in bi bilo v tujini lahko še težje, če ne že skoraj nemogoče.

Do teh problemov lahko hitro pride. Recimo da delate za učinkovito in dobro stoječe podjetje v kateri od sosednjih držav, pričakovali ste visoko plačo, vendar vam je zaenkrat podjetje le dolžno nekaj tisoč evrov. Lahko pa da ste podjetje, kateremu stranka (lahko prav tako podjetje) še ni plačala računov. Ker gre za sodelovanje med podjetji različnih držav, upniki pogosto ne ukrepajo dovolj zgodaj in le poslušajo obljube, da plačilo bo. Prvo pravilo pri izterjavah je, da ukrepajte takoj.

Ukrepajte takoj, a pametno!

Prvo pravilo terjatve, pa ne pomeni, da se je ne lotite brez premisleka. Če želite ohraniti dobre odnose s svojimi strankami, se izterjave lotite premišljeno. Sploh pri ukvarjanju s tujimi dolžniki je veliko bolj pametno, da za to najamete podjetje, ki se s tem ukvarja. To bi lahko bilo drugo pravilo. Čeprav imajo na voljo enaka orodja kot vi, jih omejujejo enaki slovenski in evropski zakoni, pa so njihovo znanje in izkušnje tisto, ki bodo izterjavo dolgov v tujini naredili čim bolj uspešno. To pomeni ceneje in hitreje za obe strani. Seveda boste morali podjetje plačati za to storitev, a kot vam bodo znali profesionalci na tem področju sami povedati, boste od tega dobili veliko več, kot če bi se izterjatve lotili na lastno pest.

Pomanjkanje spodbude podjetništva v državi

Veliko mladih že pred osemnajstim letom razmišlja o profesionalni poti, ki si jo bodo izbrali, ko bodo zaključili šolanje. Če ste se kdaj pogovarjali s takšnimi mladimi podjetniki, ste lahko ugotovili, da imajo ogromno dobrih poslovnih idej in nekateri presenetljivo dobro izdelan načrt, kako se bodo lotili posla. Toda zakaj je, če imamo tak mlad potencial, še vedno tako malo podjetništva pri mladih v Sloveniji?

Nekateri po končanem šolanju seveda uspejo iti po načrtovani poti, pri mnogih se pa žal ustavi zaradi različnih ovir, pomanjkanja znanja ter podpore. Pa ne podpore v družini in med prijatelji, temveč podpore države. Mladi se zelo dobro zavedajo, da bodo s podjetjem prišli različni fiksni in variabilni stroški in imajo za poslovanje dodelan vsak detajl, a jih ustavi že na primer sama ustanovitev podjetja, stvar ki bi morala biti povsem vsakdanja. Ustavi jih birokracija.

Že za ustanovitev s.p., moramo prebrati kar nekaj zakonske literature, napisane v čudnem jeziku, potem moramo hoditi od ustanove do ustanove in priskrbeti ločeni bančni račun. Kako je šele za ustanovitev d.o.o. in drugih družb, raje ne bi. Seveda pa mora posameznik najprej ugotoviti kakšno obliko organizacije potrebuje, da bo uresničil sanje o svojem poslu, kar še dodatno zapleta pot do podjetništva.

Če jim nekako uspe premagati birokratske ovire in ustanoviti podjetje, se zatakne pri promociji. Odlična ideja ni nič, če ne gre od ust do ust, mladi pa nimajo primernega znanja, kako bi promovirali svoje podjetje preko različnih kanalov. Potem je tukaj še problem financiranja. Kot novinec v podjetništvu moraš že plačevati določene stvari, tudi če denarja sploh še nisi ustvaril.

Na srečo obstaja kar nekaj zavodov, ki mladim podjetnikom pomagajo pri ustanovitvi in kasneje tudi vodenju podjetja. Žalostno pa je to, da ti zavodi opravljajo marsikatero nalogo, ki bi jo v osnovi lahko že država.

Vaditelj skupinske vadbe – je tečaj vreden vašega denarja?

Ena od lastnosti, ki so človeku nekako prirojene, je nenehna potreba po gibanju. Že od pradavnine so bili ljudje stalno v gibanju. Hodili so na lov, se selili, plesali, skratka živeli so zelo dinamično. Tako je bilo skozi vso zgodovino. Sedaj pa smo se znašli v času, ko ljudje vse preveč časa presedimo, povečini v zelo nezdravem položaju nekje pred računalnikom ali televizorjem. Opravljamo le tiste stvari, za katere smo nekako poklicno kvalificirani, vse ostalo pa za nas opravi kdo drug, tudi v okviru svoje službe, seveda. Tako se nam za hrano ni več potrebno niti malo potruditi, gremo le v trgovino in jo kupimo. Le malokdo si še na svojem lastnem vrtičku pridela glavico solate ali pa korenje.

Tudi hiše za nas gradijo drugi, odnašajo nam smeti, včasih pa nam celo pospravijo in v celoti očistijo lastno stanovanje. Avto nas odpelje do vsake točke, pa naj bo še tako blizu. Na to, da bi se kamor koli odpravil peš, pomisli le malokdo. Pa tudi preostali ljudje na takega človeka gledajo začudeno in kar nekoliko zviška ter si ob tem mislijo, češ, kaj zapravlja čas s hojo, če pa bi bila z avtom vsa pot veliko hitreje opravljena.

Skratka, postali smo nekakšni sužnji svojih življenj, v katerih nam vladajo stvari in naprave, same materialne dobrine torej. Ob vsem tem pa smo povsem pozabili na to, kdo smo v resnici, kaj nam je lastno, prirojeno in kaj naše telo v resnici potrebuje. In poleg hrane, ki je ima naše telo v večini primerov še preveč, mu je potrebno nameniti tudi sprostitev. In sprostitev, ki jo naše telo v sodobnem svetu najbolj pogreša, je gibanje.  Gibanje v obliki hoje, prostega teka čez drn in strm, plavanja, plezanja, plesa, telovadbe, skratka tistih primarnih oblik gibanja, ki jih ima vsak od nas nekje v sebi. Vsi vemo, kako prijetno bi se bilo na vsake toliko časa malo »znoreti« na tak način in mnogi čutijo tudi neustavljivo željo po tem, a veliko jih tega nikoli ne stori. So pač preveč zakoreninjeni v svoj ritem življenja in tudi preveč leni, da bi se malo razgibali. Ne glede na to, da je gibanje tudi za zdravje zelo pomembno in dobrodošlo.

Pa vendarle se stvari v zadnjem obdobju vsaj na nek način obračajo malo na bolje. Glede na to, da živimo v informacijski dobi, je prav vsakemu že jasno, koliko blagodejnih učinkov ima prav vsaka oblika gibanja. Z vseh strani nas obstreljujejo s podatki o tem, kako pomembno je telovaditi ter ostajati fit. Navsezadnje ni tako zelo važno, da ravno tečemo ali hodimo, važno je, da vsaj na nek način poskrbimo za to, da nam srce malo hitreje utripa. Pa četudi telovadimo na tleh pred televizorjem. In rečemo lahko, da je vsa ta propaganda in poudarjanje zdravega načina življenja, dejansko obrodila sadove. Ljudje spreminjajo svoje navade, marsikdo se po končani službi vsakodnevno odpravi teč, kolesarit ali na fitnes, zelo trendovske so postale tako imenovane aktivne počitnice, na katerih ljudje preizkušajo najbolj nore adrenalinske športe. Skratka, stvari se obračajo na bolje.

Seveda pa je še vedno mnogo tistih, ki se nikakor ne morejo pripraviti do tega, da bi se malo razgibali, pa četudi vedo, kako zelo bi jim telovadba pomagala. Prava rešitev zanje je vsekakor organizirana oblika vadbe, ki jo vodi tako imenovani vaditelj skupinske vadbe. Na izbiro je praktično neomejeno število raznih aktivnosti, ki se jih je možno udeležiti, običajno proti plačilu. Tako so nam na voljo različne oblike aerobike in borilnih veščin, skupinska vadba v vodi, joga, pilates, plesni tečaji in še bi lahko naštevali. Če se odločimo za katero od teh aktivnosti, se nam ni potrebno bati, da od nje ne bomo nič odnesli. Vaditelj skupinske vadbe namreč poskrbi za to, da nihče ne lenari.

Njegova naloga je spodbujati in motivirati vsakega posameznika, hkrati pa poskrbeti, da vadba poteka po pravilih. Telovadba v skupinah je ponavadi zelo učinkovita, saj vaditelji resnično obvladajo svoje delo. Vedo, kako najbolje motivirati udeležence in iz njih potegniti največ. Za svoje delo namreč potrebujejo licenco, kar pomeni, da na predhodnih izobraževanjih in izpitih pridobijo vsa potrebna znanja o tem, kako kvalitetno, učinkovito in tudi varno poskrbeti za to, da vadba pri vsakem udeležencu obrodi želene sadove.

Zakaj zaščititi blagovno znamko

Po blagovni znamki ljudje prepoznajo podjetje ter storitve in izdelke, ki so z njim povezani. Na svetu obstaja le en Google, Microsoft in Apple. Predstavljajte si zmešnjavo, če bi lahko kdorkoli z enakimi imeni prišel na trg in začel ponujati svoje izdelke in storitve. Da ne bi prišlo do takšnih situacij, moramo blagovno znamko zaščititi. Uradna slovenska definicija opisuje blagovno znamko kot pravno zavarovan znak oziroma kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje enakih ali podobnih storitev ali izdelkov. Sestavljajo ga lahko besede, črke, številke in drugi znaki ter kombinacija barv.

Zaščita blagovne znamke dodaja veljavnost podjetju, pozitivno podobo, privablja nove stranke, ščititi pred konkurenčnimi znamkami, izboljšuje pogajalsko pozicijo v primeru prevzemanja, združevanja ali prodaje podjetja, določa pravice ki izhajajo iz pravno zaščitene intelektualne lastnine, pomaga pri razlikovanju in ščiti pred ponarejanjem ter goljufanjem.  Temeljna zaščita blagovne znamke naj bi obsegala ime, podobo in barve znamke. Zaščitimo lahko samo ime ali podobo blagovne znamke, uveljavljena podjetja pa lahko tudi zaščitijo svoje ime pred vsemi podobnimi imeni, podobami ali barvami, ki bi lahko zavajali potrošnike. Nov ponudnik operacijskih sistemov in računalniške opreme bo ne bo mogel nastopiti na trgu Microsoftu z imenom Mikrosoft.

Preden se odločite za zaščito blagovne znamke se najprej pozanimajte ali nekdo s podobnim ali enakim imenom že obstaja na trgu in se s tem zavarujte pred morebitnimi tožbami. Prav tako poskrbite, da bo vaša blagovna znamka predstavljala vašo filozofijo, izdelke in storitve. Z blagovno znamko poskušajte povedati, kaj ponujate svetu.

V Sloveniji zaščita blagovne znamke traja šest mesecev. V prvih treh mora prijavitelj plačati prijavo in lahko naredi nekatere spremembe v prijavi. Po teh treh mesecih imajo lastniki drugih blagovnih znamk možnost še tri mesece do ugovorov zoper registracije vaše blagovne znamke. Zaščita velja za deset let, nato jo lahko podaljšate.

Mladi, šolanje in delo

Današnja vsakdanja aktualna tema mladih, ko končajo šolanje, je kje dobiti prosto delovno mesto. Večina mladih začne iskanje zaposlitve po končanem šolanju, to je navadno po dvajsetem letu starosti. Seveda pri tem odmislimo počitniško oziroma študentsko delo, ki pa je tudi med mladimi že po končani osnovni šoli zelo razširjeno. Najbolj pridni in zagnani dijaki začnejo že s 15. leti starosti opravljati počitniško delo, nekateri pa se šele v študentskem času začnejo posluževat z t.i. študentskim delom. Nekateri delodajalci pridnim študentom, ki že nekaj časa opravljajo študentsko delo v njihovem podjetju, kasneje ponudijo tudi možnost zaposlitve, če imajo kakšno prosto delovno mesto namenjeno njim. V tem kriznem obdobju se že tudi študentsko delo precej zmanjšuje, veliko je podjetij, ki ne morejo več imeti študentskega dela v takšni meri kot včasih. Zaradi študentskega dela pa prihaja tudi do izpodrivanja mladih pri redni zaposlitvi, saj se nekateri delodajalci za prosta delovna mesta raje poslužujejo študentskega dela, kot pa da bi nekoga redno zaposlili. Mladi navadno kot prvo zaposlitev dobijo le za določen čas. Pogodba velja za neko določeno obdobje, vendar z možnostjo podaljšanja in kasneje, če se pokaže potreba dobijo pogodbo tudi za nedoločen čas.

Med mladimi je več prostih delovnih mest namenjenih moškim kot pa ženskam, saj delodajalci gledajo tudi na to, da mlade ženske še nimajo otrok in da takrat ko jih bodo imele, bodo šle v porodniško, kar pa je strošek za podjetje in posledično morajo iskati novo osebo za nadomeščanje porodniške. Tako da, če pogledamo z vidika brezposelnosti med mladimi, je veliko več brezposelnih žensk kot moških.

Vedno več mladih se odloča za vpise na univerze, saj se je ta v zadnjih letih močno povečal. Nekateri raje študirajo, kot pa da bi bil brezposelni. Vedno manj je oseb s srednjo poklicno izobrazbo, s časom bo prišlo do pomakanje le-teh, posledično bo zanje na voljo več prostih delovnih mest.