Podjetja, ki načrtujejo širitev na tuje trge, morajo seveda pravočasno razmisliti tudi o zaščiti svoje intelektualne lastnine v tujini. Vsako resno podjetje, ki se je na domačem trgu že uveljavilo, bo verjetno dobro seznanjeno s postopki registracije blagovne znamke pri domačih uradih, pri širitvi ali selitvi v tujino pa lahko nastopijo težave. Na srečo pa se je tem razmeroma enostavno izogniti, saj postopki niso bistveno bolj zapleteni, niti pretirano dražji.
Postopek registracije znamke v tujini
Zaščita blagovne znamke v tujini lahko poteka na različne načine. Večina držav ima podoben sistem registracije znamk kot Slovenija, kar omogoča enostavno registracijo z obiskom tujih uradov. Seveda pa so se za potrebe mednarodne zaščite intelektualnih pravic izoblikovali tudi sistemi, ki ne terjajo potovanja v tujino – kar v domačem uradu lahko vložite prijavo za registracijo znamke v tujih državah, bodisi z evropsko bodisi z mednarodno prijavo.
Cena registracije blagovne znamke v tujini
Čeprav je strošek registracije blagovne znamke razmeroma nizek (sploh glede na to, kakšno zaščito omogoča), je treba pred registracijo v tujini pretehtati tudi finančni vidik. Cena je seveda odvisna od več dejavnikov, predvsem od števila držav, v katerih bo zaščita veljala, in od specifik izbranih držav. Medtem, ko pri nas registracija znamke v nekaterih primerih ne zahteva več kot 250 €, je ponekod v tujini drugače. Osnovna registracija znamke Evropske Unije bo stala 850 € za 10 let, medtem ko je pri mednarodni registraciji cena povsem odvisna od izbranih držav. V tem primeru se najprej plača osnovna pristojbina, ki znaša okoli 600 €, nato pa pristojbine za posamezne države, v katerih bo zaščita veljala – te so lahko bistveno cenejše, tudi pod 100 €. Tak način se torej priporoča predvsem za registracijo v večjem številu držav.
Seveda pa so točni stroški (kot tudi postopki) precej odvisni od posameznega primera, tako da pred registracijo svetujemo temeljit premislek.
