Slovenski zakoni vsakemu nosilcu dejavnosti nalaga, da mora biti za izdelek ali storitev izdan račun. Ničesar pa ne pravi o tem, v kolikšnem času ga je potrebno izdati, in kakšni naj bi bili primerni roki plačil za fizične osebe in podjetja ter zavode, ki ne veljajo za javna. Tako je na tem področju možne kar nekaj “umetniške svobode”.

Kdaj mora biti izdan račun?

Večina se orientira po nenapisanem pravilu, da je potrebno račun izdati v osmih dneh po opravljeni storitvi. Zakon o tem ne pravi ničesar, tako da je to zgolj eden od dogovorov oziroma mnenj, ki so obveljala pri nas. Račun lahko dejansko izstavite tudi mnogo kasneje – nenazadnje je hitro izdan račun za podjetje zgolj prednost. Prej kot je račun izdan, prej začne teči dogovorjen čas za plačilo in hitreje bo denar na računu. V takšnem primeru je najbolje, da se računi izstavljajo takoj, torej takrat, ko so izdelki dobavljeni in storitev zaključena, tudi vodenje računovodstva je tako lažje.

Zakaj pa bi račun izstavili kasneje? Pri zavezancih za plačilo davka na dodano vrednost je zamik pri izdaji računa lahko pozitiven. Če vidimo, da se nam je za tekoči mesec že nabralo toliko davka na dodano vrednost, da bomo morali pošteno seči v žep in ga plačati, potem velja z naslednjim računom počakati. Če se odločite za izdan račun v naslednjem mesecu, potem bo ta vplival na obračun razlike med vstopnim in izstopnim DDV šele za naslednji mesec. Ali boste DDV zaradi njega torej plačali kasneje, ali pa vam ga morda niti ne bo treba, ker boste davek plačali že s plačilom za vhodne storitve in izdelke.

Kaj pa roki plačila?

Tudi ti niso jasno določeni. Če sodelujete z javnimi zavodi in ustanovami, zakon jasno določa, v kolikšnem času mora biti izdan račun plačan in kakšni so najdaljši dovoljeni roki plačil. Pri poslovanju s fizičnimi osebami in zasebnimi podjetji pa je rok plačila, ki ga boste zapisali na izdan račun, pravzaprav stvar dogovora.